Sv. Ema, koroška kneginja, je od svojega moža Vilijema podedovala posestvo, ki je imelo središče na gradu Škrljevo pri Šentrupertu. Okoli leta 1040 je na mestu stare, ki so jo zgradili oglejski misijonarji, pozidala cerkev sv. Ruperta, ki je postala sedež ene najstarejših župnij na Dolenjskem.
Šentrupert je utrdil sloves središča, ko je prav tu leta 1163 potekal posvet oglejskega patriarha Ulricha II. s škofi in duhovniki z vse Kranjske in Primorske.
Prebivalci so preživljali kuge in turške vpade, požare, pomanjkanja in tudi strahoto komunističnega nasilja. A vztrajajo še danes v okrilju mogočne župnijske cerkve, ki je eden najlepših spomenikov gotske arhitekture, in ob osmih podružnicah, ki se svetijo po dolenjskih gričih.
Tod so vzklili številni duhovni poklici. Mogli bi reči, da tudi zaradi mučeniške smrti duhovnikov Nahtigala in Cvara ter bogoslovca Hočevarja. Na šentrupertskem pokopališču je do razglasitve za blaženega počival bl. Alojzij Grozde.