Sledilo je kup vprašanj, na katera pa nismo dobili odgovora. Vedeli smo samo to, da bo po maši okoli cerkve potekala igra, ki smo jo pripravili mladinci.
Ko je prišla nedelja je bilo vprašanj še več. Kdo bo bral razne uvode, kdo ima berilo itd. Župnik pa z nasmeškom : “potrpi no”.
Presenečneje na višku, bend je bil pripravljen, vse drugo pa nič, še ministrantov ni bilo in župnik pride pred oltar brez mašne obleke.
Sedaj smo šele razumeli, mašo smo začeli sooblikovati in vsi smo bili v to vključeni. Ugotovili smo, da že samo za eno mašo mora sodelovati ogromno ljudi.
Po maši smo za nagrado razdelili vse ribice, seveda jih je zmanjkalo, saj so se otroci zelo potrudili. Lepo je bilo, drugo leto to z ribicami moramo ponoviti.
